
1873
Začetek obratovanja
Začetek obratovanja Sladkogorske tovarne papirja, kot tovarne za proizvodnjo lepenke in lesovine na osnovi vodne moči reke Mure in obsežnih gozdov, tj. lesne mase v okolici. Čez nekaj več kot 10 let, tovarna registrira proizvodno dejavnost. Postopek: Stroj sta poganjali dve majhni ročno regulirani vodni turbini, lepenko pa so sušili v zračnih sušilnicah, ker parnih takrat še niso poznali - pa tudi sicer je bil ves postopek izredno primitiven. Letna proizvodnja: 900 ton proizvodov. Št. zaposlenih: 60 delavcev.
1873
Začetek obratovanja
Začetek obratovanja Sladkogorske tovarne papirja, kot tovarne za proizvodnjo lepenke in lesovine na osnovi vodne moči reke Mure in obsežnih gozdov, tj. lesne mase v okolici. Čez nekaj več kot 10 let, tovarna registrira proizvodno dejavnost. Postopek: Stroj sta poganjali dve majhni ročno regulirani vodni turbini, lepenko pa so sušili v zračnih sušilnicah, ker parnih takrat še niso poznali - pa tudi sicer je bil ves postopek izredno primitiven. Letna proizvodnja: 900 ton proizvodov. Št. zaposlenih: 60 delavcev.


1888
Ustanovitev tovarne v Ceršaku

1888
Ustanovitev tovarne v Ceršaku

1895
Tovarna pogori
Kmalu po nakupu tovarne iz rok grofa Lucchesi - Pallija, Robertu Parmskemu komaj pridobljena tovarna pogori.
1895
Tovarna pogori
Kmalu po nakupu tovarne iz rok grofa Lucchesi - Pallija, Robertu Parmskemu komaj pridobljena tovarna pogori.


1896
Ustanovitev tovarne na Prevaljah

1896
Ustanovitev tovarne na Prevaljah

1898
Proizvodnja ponovno oživi z novim lastnikom Danielom Feuerloscherjem.
Postopek: Staro sušilnico je zamenjala nova, s katero je bilo mogoče sušiti že do 12 vagonov lepenke. Za izdelavo rjave lepenke so postavili tudi prve pralnice za parjenje lesa, z razširjenim dotočnim in odtočnim kanalom pa so si zagotovili dovolj vodne energije.
1898
Proizvodnja ponovno oživi z novim lastnikom Danielom Feuerloscherjem.
Postopek: Staro sušilnico je zamenjala nova, s katero je bilo mogoče sušiti že do 12 vagonov lepenke. Za izdelavo rjave lepenke so postavili tudi prve pralnice za parjenje lesa, z razširjenim dotočnim in odtočnim kanalom pa so si zagotovili dovolj vodne energije.


1918
Prva svetovna vojna
Posledice prve svetovne vojne so bile vidne tudi v tovarni. Stroji in naprave: 5 strojev za lepenko dve Francisovi turbini (280 in 560 KS) ena Jonvalova turbina (170 KS) dva hidravlična brusilnika za les in druge naprave so slabo vzdrževane. Dnevna proizvodnja: 5 t patentne lepenke in 4t na zraku sušene lepenke Št. zaposlenih: 85 delavcev. Proizvodni program: rjava in bela lepenka lesovina.

1918
Prva svetovna vojna
Posledice prve svetovne vojne so bile vidne tudi v tovarni. Stroji in naprave: 5 strojev za lepenko dve Francisovi turbini (280 in 560 KS) ena Jonvalova turbina (170 KS) dva hidravlična brusilnika za les in druge naprave so slabo vzdrževane. Dnevna proizvodnja: 5 t patentne lepenke in 4t na zraku sušene lepenke Št. zaposlenih: 85 delavcev. Proizvodni program: rjava in bela lepenka lesovina.

1921
Nakup prvega papirnega stroja
Tedanji lastnik Josip Rosenberg se je odločil za nakup papirnega stroja I. S tem se tovarna preimenovala v Tovarno lepenke in papirja. Stroj: Znamke VOITH namenjen je bil za izdelavo enostranskega gladkega ovojnega papirja ter papirja za stročnice in embalažo s širino 1,75 m. Dosegal pa je hitrost 120m/min potrebno paro za pogon stroja in sušenje so zagotoviti tudi z novimi parnimi kotli Letna proizvodnja: 4800 t. Št. zaposlenih: 160 delavcev. Proizvodni program: papirji, lesovina in lepenka.
1921
Nakup prvega papirnega stroja
Tedanji lastnik Josip Rosenberg se je odločil za nakup papirnega stroja I. S tem se tovarna preimenovala v Tovarno lepenke in papirja. Stroj: Znamke VOITH namenjen je bil za izdelavo enostranskega gladkega ovojnega papirja ter papirja za stročnice in embalažo s širino 1,75 m. Dosegal pa je hitrost 120m/min potrebno paro za pogon stroja in sušenje so zagotoviti tudi z novimi parnimi kotli Letna proizvodnja: 4800 t. Št. zaposlenih: 160 delavcev. Proizvodni program: papirji, lesovina in lepenka.


1925
Postavitev tovorne žičnice
Dvakratno ali trikratno nakladanje in prekladanje surovin, velika oddaljenost železniške postaje Weitersfeld ter velike prevozne tarife avstrijskih železnic so botrovale odločitvi Sesslerja (sorodnik Josipa Rosenberga), za izgradnjo 6,2 km dolge žičnice.

1925
Postavitev tovorne žičnice
Dvakratno ali trikratno nakladanje in prekladanje surovin, velika oddaljenost železniške postaje Weitersfeld ter velike prevozne tarife avstrijskih železnic so botrovale odločitvi Sesslerja (sorodnik Josipa Rosenberga), za izgradnjo 6,2 km dolge žičnice.

1936
Postavitev papirnega stroja II
Stroj: Znamke VOITH namenjen je bil za izdelavo surovega strešnega kartona na njem je bilo možno izdelovati karton širine 1300 mm Letna proizvodnja kartona: 15t
1936
Postavitev papirnega stroja II
Stroj: Znamke VOITH namenjen je bil za izdelavo surovega strešnega kartona na njem je bilo možno izdelovati karton širine 1300 mm Letna proizvodnja kartona: 15t


1947
Združitev papirne industrije SZ Slovenije
Pod eno direkcijo v Mariboru je delovalo pet podjetij. Sladkogorska in Ceršaška ter tovarne v Podvelki, na Prevaljah in v Mislinji. Skupno ime za to združeno podjetje je bilo Sever papir.

1947
Združitev papirne industrije SZ Slovenije
Pod eno direkcijo v Mariboru je delovalo pet podjetij. Sladkogorska in Ceršaška ter tovarne v Podvelki, na Prevaljah in v Mislinji. Skupno ime za to združeno podjetje je bilo Sever papir.