Mladostništvo je čas hitrih sprememb, ne samo za mladostnika, ampak tudi za starše. Mladostniki vedno bolj komunicirajo s sovrstniki in vse manj s starši, saj razvijajo svojo identiteto in nujno potrebujejo potrditev tudi s strani svojih vrstnikov in družbe. Staršem ta umik predstavlja odmik od njihovih odnosov, saj je komunikacije manj, mladostnik pa uveljavlja svoje potrebe, želje in raziskuje svet. Starši želijo mladostniku najboljše, zato bi ga radi zaščitili pred neuspehi in slabimi izkušnjami. Tako težje slišijo mladostnikove potrebe, komunikacija pa posledično postane težavna. Pri tem se je pomembno zavedati, kaj je tisto, kar dela komunikacijo zdravo.  

Trden odnos med staršem in mladostnikom zahteva zdravo, pozitivno in odprto komunikacijo.    

Tukaj je nekaj nasvetov, da bo ta lažje stekla:    

• Namesto zahtev bodite raje zgled. Tako vam bo mladostnik zaupal in bo lažje sprejemal vaša mnenja in nasvete.  
• Dovolite jim raziskovanje. Mladostništvo je čas iskanja samega sebe, ob tem bodite mladostniku raje trdna opora.  
• Bodite pozitivna avtoriteta, torej oseba, ki predstavlja varnost. S tem bodo vaše meje slišane in spoštovane.   
• Odprto komunicirajte o občutljivih temah. O spolnosti, drogah in čustvih je težko razpravljati, a če želite dobro komunikacijo, morate biti odprti in ponuditi varen prostor za pogovor.  
• Bodite oseba, ob kateri je mladostnik lahko to, kar je, in lahko pove, karkoli čuti. Tako boste pomemben zaupnik mladostniku.  
• Nudite čustveno podporo. Mladostništvo je čas čustvenih viharjev, zato vas mladostniki potrebujejo.  

• Iščite skupne rešitve, ne samo tistih, za katere vi menite, da so pravilne. Mladostnik se bo tako čutil slišanega, upoštevanega in vključenega.   
• Mladostnikova naloga je, da odraste in postane samostojna odrasla oseba. Starši ste pri tem pomemben sopotnik, zato je pomembno, da razumete proces osamosvajanja mladostnika in ga pri tem usmerjate.  
• Preživite veliko časa skupaj in ob različnih aktivnostih. Kakovostno preživet skupen čas mladostniku predstavlja trdno medsebjno povezanost in trden stik s starši.  
• Pohvalite mladostnika, opazite njegov trud in dosežke. Tako se bo mladostnik čutil pomembnega in slišanega z vaše strani, kar mu bo krepilo samopodobo in samozavest.  
• Starši morate skrbeti za svojo regulacijo stresa. Vedite, da niste mladostnikov prijatelj, ampak starš. Mladostnik namreč ob sebi potrebuje stabilnega, odgovornega in skrbnega odraslega.  
• Več poslušajte, manj govorite. Ko se starš in mladostnik med sabo poslušata, ne samo govorita in trdita svoje, se lahko v mnenjih tudi slišita. Sicer sugeriramo svoje mnenje, ne vemo pa, kaj nam drugi želi povedati. 
• Vedno priznajte, kadar se motite. Ko starš prizna svoje napake in zmotljivost, se tudi mladostnik uči sprejemati odgovornost zase, namesto upiranja in izmikanja.  

Ljudje se konfliktov bojimo, saj menimo, da za nas niso dobri in bi zmeraj moralo biti vse samo lepo. Vendar so konflikti nujna sestavina vsakega zdravega odnosa. Pomembno se je le naučiti, kako jih reševati. Mladostniki se tega učijo skozi izkušnje s starši. Kakor jih namreč starši naučijo razreševati spore in konflikte, tako se bodo v odnosih tudi sami soočali s konflikti. Odprta komunikacija tako omogoča, da bodo znali v težkih situacijah, ko se bodo znašli sredi sporov, nesporazumov in v težavnih okoliščinah, ki prispevajo h konfliktom, slednje uspešno razrešiti. Konflikti nas namreč v odnosih lahko medsebojno povežejo, okrepijo zaupanje in izboljšajo komunikacijo. Ta izkušnja pa ustvari med staršem in mladostnikom občutek, da bodo skupaj iskali rešitve in podporo tudi takrat, ko bo konflikt večji, resnejši in težji. V nasprotnem primeru pa vsak najmanjši konflikt spodkoplje odnos med mladostnikom in starši, zato komunikacija med njimi postaja vse bolj negativna, tudi v obdobju, ko ni konfliktov. Primeri negativne komunikacije vključujejo pritoževanje, ostro kritiziranje in vpitje z namenom manipulacije, da bi izsilili svoje zahteve.  

Za najstnike je mladostništvo čas izjemne rasti in samoodkrivanja. Posledično krmarijo skozi nove spremembe, čustva in odnose. V tem obdobju postajajo neodvisni, vedno bolj samostojni, odgovorni in zreli, kar je tudi cilj. Prav zaradi te spremembe se komunikacija s starši zaostruje, staršem pa morda ne pomaga postavljanje meja, kot so bili tega vajeni včasih, zato so ob tem nemočni. Starši seveda čutijo naravno željo po ohranjanju nadzora, da bi zaščitili svoje otroke. Tako komunikacija postaja napeta, kar pa mladostnika potisne še dlje od samega sebe, mu povzroči še večjo stisko ter razdor v komunikaciji. Odprta komunikacija pomeni, da otroku dovolimo raziskovati svet in sebe, a se obenem zanimamo za njegovo življenje, ideje, vrednote, odločitve. Ko kot starši skušamo razumeti mladostnikovo življenje, bo mladostnik z veseljem delil z nami vse, kar se v njem dogaja. Že samo prek tega odprtega pogovora bo razumel in presodil, kako naprej, kje so rešitve in kaj je tisto, kar je zanj najprimernejša odločitev ter pot. Prav to je umetnost odprtega dialoga, ki ohranja zdravo raven pogovorov in odnosov.  

Večkrat odrasli pozabimo, da prepreka v komunikaciji nastane prav zaradi tega, ker smo kot odrasli v stiski, pod stresom, ker imamo lastne nerazrešene vsebine. Prav te nerazrešene stvari in neregulirana čustva odraslega pa lahko projiciramo na mladostnika, saj običajno stresemo nezadovoljstvo prav na svoje otroke in najbližje. Mladostnik tudi sicer čuti, da starš ni dobro in da je v stiski, zato se v stiski znajde tudi mladostnik sam. Tako je zelo pomembno, da starši zmorejo poskrbeti zase, svojo samoregulacijo in soočenje s stresom. Na ta način bodo tudi mladostniku lahko stali ob strani, ga razumeli, podpirali in bodo tako njegov najboljši sopotnik.