December nas vsako leto znova potegne v začaran krog lova za popolnimi darili, priprav na praznovanja, nabitih urnikov s službenimi obveznostmi, zabav, družinskih srečanj …
In vse to istočasno, ko nas božični filmi in praznične objave na družbenih omrežjih opominjajo, da moramo v sebi ves čas čutiti veselje, spokojnost, srečo.
Študije kažejo, da se v prazničnem času breme duševnih težav poveča za četrtino, 40 odstotkov odraslih doživlja socialno tesnobo na družabnih srečanjih, več kot polovica pa poroča, da v tem obdobju doživlja stres, občutke osamljenosti, nezadovoljstva in finančne pritiske.
Na srečo si lahko pomagamo z različnimi strategijami, da se bomo tokrat izognili bremenu praznikov in bomo lažje uživali v lepih trenutkih. Ob tem velja poudariti, da si je pomembno izbrati tiste veščine obvladovanja stresa, ki so smiselne in uporabne za nas, nikakor pa ni namen tega članka, da naloži še en paket obveznosti in prispeva še kaj k (že tako predolgim) spiskom pričakovanj in zahtev, ki si jih zase postavimo v tem času.
Včasih zmoremo bolje poskrbeti zase, včasih nam pač zmanjka časa; takšna je realnost obdobja, v katerem živimo. A bolj kot krivda pripomorejo k boljšemu počutju sočutje in nežnost do sebe ter kakšna spodbudna beseda, ki si jo zamrmramo med hitenjem po praznično okrašenem mestu.
Prilagajanje in opuščanje nekoristnih pričakovanj
Najbolj naporen in neviden povzročitelj stresa, ki nas med prazniki drži v šahu, so prav previsoka pričakovanja o popolnih praznovanjih, darilih, družinskih povezovanjih in našem počutju.
Kar 62 odstotkov odraslih poroča, da v prazničnem času občutijo težo pričakovanj, da bodo “popolni prazniki”, kar pogosto vodi v stres, sram, jezo in razočaranje, ko ta (običajno izjemno visoka in težko uresničljiva) pričakovanja niso izpolnjena.
Razkorak med idealom in vsakdanjo resničnostjo še povečujejo medijske podobe srečnih in složnih družin, obloženih miz in kupov lično zavitih daril, ki jim je nemogoče ubežati. Zato je pomembno, da si zastavimo realistične cilje, pri čemer upoštevamo svoje omejene zaloge časa, energije in finančnih virov.
Prilagajanje je ključno pri spopadanju s stresnimi situacijami in negovanju naše odpornosti na njih. Poleg realnih ciljev je izjemno pomembno, da zamejimo lastna perfekcionistična pričakovanja in si dovolimo, da kdaj kaj ne gre po načrtih (in to je čisto v redu). Nihče ni popoln, nepredvidljivost je pravzaprav edina stalnica, ki jo lahko pričakujemo. Pozitiven in malce hudomušen pogled na stresne situacije je največkrat najboljše orodje pri zmanjševanju frustracije in nam omogoča boljše prilagajanje.
Prepozno odmrznjena slavnostna pečenka, ki tudi po pečenju ostane surova v sredici, lahko tako namesto katastrofe postane nova zabavna družinska zgodba, ki si jo ob mizi pripovedujemo še vrsto let po tem.
Hrana drugačne vrste
Ob napornem urniku in kupu obveznosti lahko skrb zase hitro pristane na zadnjem mestu. V decembru bo še veliko napisanega o zdravi hrani, o pretiranih količinah mastne hrane in strategijah, kako omejiti praznično prenajedanje. Če takšne zapise običajno spremljamo z občutki krivde in neuspeha, imamo tokrat v naslovu v mislih drugačne vrste hrano, ki je tudi ob obloženih mizah pogosto primanjkuje.
Spomnimo se na stvari in dejavnosti, ki nas običajno nahranijo (namesto izčrpajo), in si dovolimo vzeti čas zanje, kakor koli majhne so že.
Telesna aktivnost, stik s prijatelji in čas zase so najboljši ščit proti stresu. Pa naj bo to počasen sprehod v naravi, kava s prijateljico, branje najljubše knjige ali odpovedana zabava v korist noči dobrega spanca. Če nimamo časa ali možnosti za nič od naštetega, naredimo deset globokih trebušnih vdihov in izdihov; študije kažejo, da je to dovolj, da umirimo stresni odziv telesa.
Prazniki s seboj prinesejo veliko obveznosti in v redu je reči ne vsaj nekaterim. Vedno ne moremo ugajati vsem ljudem, pomembno je le, da se včasih in vsaj malo trudimo ugajati sebi. Ne pozabimo na pomembnost dolgčasa, brezdelja in neurejenosti.
Čista preprostost
Ob obilici obveznosti, nakupov, dogodkov in druženj se lahko bistvo praznikov hitro izgubi.
Prepoznajmo, kaj so praznične aktivnosti, ki so nam in našim ljubim najpomembnejše ter se jih najbolj veselimo, in jim zavestno namenimo več pozornosti in energije. Najlepši spomini na pretekle praznike so pogosto majhni trenutki povezanosti, ki nič ne stanejo. Peka (četudi ponesrečenih) piškotov z domačimi, opazovanje naletavanja prvih snežink, skupno gledanje filma, zaupen pogovor ob skodelici čaja ... Izognimo se obveznostim, ki niso nujne.
Stres pogosto okrepi naše negativne misli in pozornost pretirano usmerja na težave in skrbi. Opomnimo se, da vseh težav ne moremo rešiti v danem trenutku, ter pozornost zavestno usmerimo na pozitivne strani vsake situacije. Na stvari in dogodke ne moremo vedno vplivati. Dolge čakalne vrste na blagajni ne bomo skrajšali z jeznim premlevanjem, lahko pa čas izkoristimo za kratko vajo hvaležnosti – naštejmo tri stvari, za katere smo hvaležni tukaj in zdaj.
