Razvoj otroka v zgodnjih letih
Potrebe za normalen razvoj otroka ostajajo precej stabilne: varnost, struktura, podpora in ljubezen. Omenjene potrebe pa starši zadovoljujejo na različne načine. Starševski stili se med seboj precej razlikujejo, predvsem je koristno, da prevzamemo takšnega, pri katerem bomo lahko konsistentni in, ki bo podpiral otrokov razvoj in zadovoljitev temeljnih potreb.
Starš je v prvih letih življenja otroku najpomembnejša oseba. Predstavlja mu varnost, zatočišče, učitelja in vzornika. Otrok v zgodnjih letih ne opaža napak staršev, ampak predvsem vsrkava vse, kar vidi in doživlja v svojem okolju.
Na otrokovo vedenje v veliki meri vplivajo pozitivne podporne interakcije s starši in drugimi skrbniki. Zgodnje interakcije imajo dolgotrajen učinek na razvoj in potek celotnega življenja.
V prvih letih življenja se otroci naučijo opazovati in raziskovati okolje, naučijo se jezikovnih veščin, socializacije in nato počasi prevzemajo vedenja, ki jih vodijo v samostojno delovanje v družbi.
Posnemanje kot proces učenja
Velik del procesa učenja v zgodnjem otroštvu je posnemanje.
O posnemanju vedenja skrbnikov se lahko marsikaj naučimo iz živalskega sveta. Mladički v naravi opazujejo starše pri lovu na hrano, pri obrambi ozemlja, pri skrbi za podmladek itd. ter na ta način preslikavajo vedenje, ki jim bo koristilo v odrasli dobi.
Za razliko od živali pa smo ljudje del kompleksnejših družbenih pravil in sistemov. Na naša vedenja, navade in starševski stil vplivajo kultura, družbene razmere, religija, itd.
Pri starševstvu nam lahko pomaga, da se vprašamo:
- Kakšne vrednote želimo predati svojim otrokom? Kakšna vedenja podpirajo te vrednote? Kako lahko vpeljem ta vedenja v svoj in otrokov vsakdan?
- Če so mi na primer pomembne vrednote spoštljivost, skrb, prijaznost in ljubezen, potem se lahko vprašamo, na kakšen način jih sami izražamo v svojem vsakdanu?
- Sem spoštljiv/a in prijazen/a do prodajalke/ca v trgovini? Se mu/ji nasmehnem, zahvalim? Čakam potrpežljivo v vrsti za blagajno in se ne pritožujem, kako je počasen/na?
Ključno pri vzgoji je, da osvojimo takšno vedenje, kot bi želeli, da ga prevzamejo naši otroci.
SAMOREFLEKSIJA JE POMEMBNA
Če sta v otrokovem življenju prisotna oba starša, je priporočljivo, da se med seboj dogovorita glede določenih pravil in vedenj in se jih nato držita. Ko eden izmed staršev preklinja, drugi pa se v vzgoji želi izogniti kletvicam, bo otrok težje upošteval želje drugega starša.
Ne vidi namreč smisla v določenih pravilih, če jih v svojem okolju ne vidi v praksi.
Če želimo biti svojim potomcem za zgled, to seveda pomeni, da smo pozorni na svoje vedenje, svoje odzive in reakcije v določenih situacijah.
Samorefleksija starša je ključna za dobro počutje in razvoj otroka. Seveda je lahko to precej obremenjujoče, zato nima smisla, da stremimo k perfekcionizmu. Popolnega starševstva ni, otrok pa je svoja osebnost, ki ima svoj temperament in različne vplive iz okolja.
Je pa dobro, da se zavedamo svojih omejitvenih vedenj, ki lahko v določenih pogledih negativno vplivajo na razvoj otroka - na primer prevelika uporaba telefona, ko smo z otrokom, reševanje težav s kričanjem, nenadzorovani izbruhi jeze itd.
Dejanja pomenijo več kot besede
Pomembno je, da so starševska dejanja konsistentna ter v skladu z izgovorjenimi besedami.
Ljudje na splošno veliko bolj upoštevamo dejanja kot besede. Zagotovo smo svoj podmladek že slišali reči, »Mami, zakaj pa ti lahko telefon uporabljaš ob mizi?«, »Ati, zakaj pa ti lahko ješ čokolado po kosilu?«.
Če otrok vidi, da po kosilu jemo čokolado, ne bo poslušal, ko bomo njemu to prepovedali. Lažje bo osvojil to vedenje, če v njegovem območju dojemanja sploh ne bo možnosti prehranjevanja s čokolado po kosilu. Seveda se lahko takšnega vedenja nauči drugje, ampak pogosto so temeljne navade najbolj naučene v domačem okolju.
Včasih se sicer zgodi, da zgled doseže nasprotni učinek – če se otrok ob določenem vedenju starša počuti nelagodno, neprijetno in, če določeno starševsko vedenje v njem sproži strah, jezo, skrbi, lahko kasneje razvije nasprotno vedenje. Na primer, otroku je neprijetno, če eden izmed staršev kadi, skrbi ga, da bo starš hudo zbolel. Ker je imel v otroštvu do kajenja močan odpor, se tudi v odrasli dobi izogiba cigaretam.
Lahko pa se zgodi tudi obratno - starševski zgled tako ponotranjimo, da se čez leta začnemo vesti kot oni, tudi če nam to ni najbolj všeč - na primer prekomerno pospravljamo stanovanje, ker so bili naši starši pretirano osredotočeni na čistočo, ali pa preveč svoje energije usmerimo v delo, saj smo živeli s starši, ki so večino dni preživeli v službi.
Moč besed
Kljub temu seveda ne smemo pozabiti na moč besed. Besede imajo močan vpliv na otrokov razvoj – pripomorejo k oblikovanju pogledov in prepričanj, ki jih ima otrok o sebi, svetu in drugih ljudeh – če kot starš otroka veliko primerjamo z drugimi in mu govorimo, da je sosedov Miha bolj priden kot on, bo otrok lahko razvili nezdravo primerjanje z drugimi v vsem, kar bo počel. Če veliko komentiramo otrokov videz, lahko razvije omejujoč odnos do telesa, če otroka pohvalimo samo ob odličnih ocenah, lahko razvije občutek, da je vreden samo, ko nekaj doseže itd.
Starševstvo predstavlja eno najbolj čudovitih, zanimivih in hkrati napornih vlog, ki jih igramo v življenju. Toda ultimativen recept za popolno starševstvo ne obstaja. Najbolj pomembno je, da se trudimo po najboljših močeh, smo otroku v podporo, ga sprejmemo takšnega, kot je, ter mu skušamo biti najboljši možni zgled in ga imamo radi.
Avtor: Psihologija Brst
