Nesporazumov ali konfliktov se ne smemo ustrašiti. Včasih lahko slabo voljo povzročijo stare zamere do sorodnikov in v nas se prebudi potreba, da bi to krivico razrešili prav v tistem trenutku. Konflikte pa lahko povzroči tudi stres, saj je vsak od nas v mesecih pred božičem soočen z različnimi stresorji ki jih povzročajo vsakodnevne obveznosti. V času božiča lahko ta negativna občutja pridejo na površje, saj med letom zaradi preveč dela in obveznosti nismo zmožni začutiti vseh napetosti in teže, ki jo nosimo v sebi. Ko si naše telo odpočije, ko se misli umirijo in v sebi začutimo mir – negativna čustva dobijo svoj prostor. Največkrat se na površje prikradejo prav v najlepših in najmirnejših trenutkih. S tem pa v resnici ni nič narobe, pomeni le, da se telo »prečiščuje« in regenerira.    

Slabi trenutki nas ne smejo prestrašiti – se je pa na njih pomembno pripraviti. Predvsem se moramo zavedati, da je za dobro vzdušje in pomiritev nesoglasij odgovoren vsak posameznik, zato ni potrebe, da bi drug drugega obtoževali ali predajali odgovornost. Konflikti in nesoglasja so del življenja, zato moramo v odnose tudi med božičem vlagati svoj trud, čas in predvsem prevzemati lastno odgovornost, ki jo imamo do lepih odnosov. Pomembno je razmisliti, “kako sam/-a vplivam na slabo ali dobro razpoloženje in kakšen je moj doprinos pri tkanju lepih trenutkov.” Ta priprava omogoča, da so praznični dnevi lahko še lepši, saj z lepimi trenutki poskrbimo za pozitivno vzdušje, hkrati pa znamo primerneje odreagirati, ko se mi ali naši bližnji vedemo oz. vedejo na način, ki bi lahko povzročil slabo voljo in konflikt.    

Božič je res intimen praznik, saj ga preživimo z osebami, ki nam pomenijo veliko, zato ni prostora, da mislimo le na naše potrebe, uveljavljanje svoje volje in vztrajanja, da obvelja naš prav. Zavedanje tega lahko prepreči marsikateri konflikt, ki bi se zgodil prav zato, ker smo hote ali nehote sebično naravnani. Če se tega ne zavedamo, lahko pride do slabe volje in s tem prepirov, ki jih bomo težko razrešili. Z zavedanjem pa lahko prepoznamo vzroke, ki so do konfliktov pripeljali in jih lahko boljše in hitrejše odpravimo. Prav zato se moramo zavedati, da sta empatija in sočutje tisti lastnosti, ki nas lahko med prazniki še bolj povežeta. Zmožnost empatije in sočutja je tisto, kar nam omogoča, da drugega razumemo ter upoštevamo želje vseh oseb. S tem omogočimo možnost, da skupaj ustvarjamo vzdušje, kjer se vsak počuti sprejet, slišan, pomemben in upoštevan.    

Pogosto si podrobno zamislimo, kako bi želeli preživeti božične dni. Zato lahko našo dobro voljo in sproščenost uniči že najmanjša stvar, ki ni del tega načrta. Naš čustven odziv je lahko zaradi te negativne malenkosti pretiran, hkrati pa občutimo še stres – stres pa posledično povzročamo še ostalim. Vzdušje se tako spremeni v napetost, žalost in slabo voljo. Takrat se je nujno zavedati, da življenje ni popolno, zato tudi božič ne more biti popoln. Naj bo to zavedanje vzpodbuda, da se (na)učimo samega sebe umirjati ter regulirati negativne misli in napetosti, ki iz njih sledijo. Le tako si lahko prihranimo marsikatero slabo voljo, jezo in konflikt.    

Vsa pričakovanja, ki jih prinaša božični čas – od reklam do mestnega vrveža in splošnega družbenega vzdušja – v nas ustvarja pritisk. Pritisk, da mora biti vse popolno. Ta pritisk lahko povzroči depresivne občutke, jezo, frustriranost in predvsem prebuja žalostne občutke. Ne podlegajte tem pritiskom. Božič je namreč čas odnosov. Tako s samim s seboj, kot z drugimi. Naj bo čas, ko se zazrete vase in čas osebnostne rasti. Naj bo čas pomisleka, kaj lahko naredite, da bo prihajajoče leto lepše, naklonjeno vam in vašim najbližjim. Vsak sam je (so)odgovoren. To zavedanje nas pomirja, saj nam namesto pretiranih pričakovanj prinaša občutek nadzora in nam tako vrača moč ter zaupanje vase.