Osamljenost ne pomeni, da smo čudni!
Skoraj vsak se kdaj počuti osamljenega. Gre za neizogiben občutek, ki ga lahko sproža veliko dejavnikov. Najpogosteje osamljenost povezujemo s stisko, ki jo doživimo po razhodu s partnerjem/partnerko, ko izgubimo bližnjo osebo. Še posebej pa, kadar preveč časa preživimo sami, recimo med prazniki, konec tedna, pa tudi z družbeno izolacijo, ki smo jo izkusili v času pandemije Covid-19. Pa vendar osamljenost, ne glede na vzrok, občutimo prav vsi v določenem obdobju svojega življenja. Ko jo občutimo, se zdi, kot da smo na svetu sami, da nimamo nikogar, na katerega bi se lahko obrnili, s katerim bi lahko imeli redne stike. Predvsem pa, da smo v teh občutkih povsem sami.
Osamljenost boli
Pri osamljenosti gre v osnovi za notranji občutek praznine in tudi zapuščenosti. Zdi se, kot da smo v hipu popolnoma sami, izolirani od zunanjega sveta ali občutimo, da nimamo nikogar, na katerega bi se lahko obrnili. Šele ko doživimo občutek osamljenosti, se pričnemo zavedati, kako ta boli.
Osamljenost pušča posledice
Vsak, ki je doživel dlje trajajočo osamljenost, se zaveda, kako jo je težko odpraviti. Mnogi poročajo, da ne glede na to, kaj počnejo, ni dovolj, da bi ta občutja pomirili ter da bi namesto tesnobe znova začutili veselje. Ko se dlje časa počutimo osamljeno, lahko ta mučna doživljanja vplivajo na naše zdravje. Posledice so različne.
Čustvena bolečina
Več študij je potrdilo povezave med osamljenostjo in simptomi depresije, anksioznosti, tesnobe in upada smisla.
Fizično zdravje
Osebe, ki dlje časa (več kot tri mesece) doživljajo občutek osamljenosti, imajo oslabljen imunski sistem, poročajo o slabšem zdravju, počutju in so dovzetne za različne zdravstvene težave.
Fizična bolečina
Raziskave kažejo, da so področja možganov, ki se ukvarjajo s socialno izključenostjo ter posledično z osamljenostjo, ista področja, ki so odgovorna za fizično bolečino. Osamljena oseba bo intenzivneje občutila različne fizične bolečine in bo te bolečine težje odpravila kot oseba, ki ne poroča o pretiranem občutku osamljenosti. Gre za bolečine v križu, rokah, nogah, glavobolih ter splošno doživljanje bolečine v telesu.
Česa ne narediti, ko se počutite osamljeno
Z željo, da bi se vnovič počutili bolje in se soočili z osamljenostjo, se mnogi zatekajo k rešitvam, ki to žal niso. Zato je tu nekaj nasvetov za takrat, ko čutite, da ste dlje časa osamljeni ...
- Ne poskušajte narediti vsega naenkrat: postavite si majhne cilje, ki jih lahko zlahka dosežete. Preveliki cilji so težje dosegljivi, zato lahko krepijo občutek frustracije. Majhne korake je lažje doseči, zato prinašajo majhne rešitve, ki pa vračajo moč in občutek nadzora.
- Ne osredotočajte se na stvari, ki jih ne morete spremeniti: svoj čas in energijo raje usmerite vase in v boljše počutje. Recimo z redno telesno vadbo, branjem, hobiji, itn.
- Ne primerjajte se z drugimi: v družbenih medijih običajno vidite le stvari, ki jih ljudje želijo deliti in so lahko izkrivljene. Primerjajte se raje s sabo in stremite k temu, da ste boljša različica sebe.
- Ne govorite si, da ste sami: veliko ljudi se na neki točki v življenju počuti osamljeno, ampak podpora je na voljo. Verjemite, da ste obkroženi z ljudmi, ki vam lahko ponudijo oporo ali rešitev.
- Ne izbirajte alkohola, cigaret, iger na srečo ali drog za lajšanje osamljenosti: vse to lahko prispeva k slabemu duševnemu zdravju in ga na dolgi rok tudi poslabša, osnovnih občutkov, ki vodijo do osamljenosti, pa to ne reši.
Kaj narediti, če se počutite osamljeno?
Čeprav se včasih zdi, da poti iz osamljenosti ni ali pa je mučna – rešitve obstajajo. Pomembno se je zavedati, da gre pri osamljenosti za neprijetno doživljanje, ki pripelje tudi do neprijetnih misli. Posledično nam te misli narekujejo, da ni rešitve. A rešitve so na dosegu in pomagajo k boljšemu počutju.
Osamljenost lahko premagamo na različne načine.
- Govorite z drugimi o tem, kako se počutite: osamljenosti nas je sram, zato o tem ne želimo govoriti, saj se bojimo ranljivosti in možne zavrnitve. Vendar je pomembno, da se opogumimo in svoje občutke delimo z drugimi.
- Zavedajte se, da v teh občutkih niste sami: osamljenost je univerzalna izkušnja in je del nas vseh.
- Kar čutite, bo minilo: osamljenost nam lahko daje lažne občutke, da ne bo nikdar boljše. A boljše je lahko, saj vsa občutja minejo. Zmeraj pa lahko krepimo pozitivna, ki zelo pomagajo.
- Vi imate nadzor: uporabite moč v sebi, da naredite pozitivne spremembe v svojem življenju. To lahko storite tako, da se sprostite, razmislite ali pa se pričnete ukvarjati z novim hobijem.
- Ne krivite sebe: krivda situacijo samo še poslabša in ni v pomoč.
- Pomagajte drugim: raziskave kažejo, da ljudje, ki pomagajo drugim (kot prostovoljci v nevladnih organizacijah ali v zasebnem življenju), s tem krepijo občutek zadovoljstva, sreče in empatijo tudi do sebe.
- Pomagajte si s humorjem: v času doživljanja osamljenosti preveč resno in strogo gledamo na sebe in svet. Pomaga nam lahko humor (gledanje humorističnih serij, branje šal, gledanje videosmešnic itn.). Humor pomaga krepiti pozitivne občutke, posledično na situacijo gledamo iz zdrave razdalje.
- Ne pozabite se povezovati z drugimi: v času osamljenosti morda res nimamo oseb, na katere bi se lahko obrnili. Lahko se pa vpišete v različna športna, kulturna ali glasbena društva, ki vam bodo pomagala pri kreativnem izražanju in povezovanju z drugimi.
- Sprejmite, da ne boste prijatelj vseh, kar je v redu: ne moremo se odlično razumeti z vsako osebo, ki jo srečamo. To ni odraz vaše vrednosti ali nevrednosti.
- Prizadevajte si za zdrave odnose: pomembno je, da spoštujete druge in tudi sebe. Če se osredotočate samo na sebe in svoje potrebe, lahko trpi vaš odnos.
Osamljenost lahko premagamo na različne načine.
- Govorite z drugimi o tem, kako se počutite: osamljenosti nas je sram, zato o tem ne želimo govoriti, saj se bojimo ranljivosti in možne zavrnitve. Vendar je pomembno, da se opogumimo in svoje občutke delimo z drugimi.
- Zavedajte se, da v teh občutkih niste sami: osamljenost je univerzalna izkušnja in je del nas vseh.
- Kar čutite, bo minilo: osamljenost nam lahko daje lažne občutke, da ne bo nikdar boljše. A boljše je lahko, saj vsa občutja minejo. Zmeraj pa lahko krepimo pozitivna, ki zelo pomagajo.
- Vi imate nadzor: uporabite moč v sebi, da naredite pozitivne spremembe v svojem življenju. To lahko storite tako, da se sprostite, razmislite ali pa se pričnete ukvarjati z novim hobijem.
- Ne krivite sebe: krivda situacijo samo še poslabša in ni v pomoč.
- Pomagajte drugim: raziskave kažejo, da ljudje, ki pomagajo drugim (kot prostovoljci v nevladnih organizacijah ali v zasebnem življenju), s tem krepijo občutek zadovoljstva, sreče in empatijo tudi do sebe.
- Pomagajte si s humorjem: v času doživljanja osamljenosti preveč resno in strogo gledamo na sebe in svet. Pomaga nam lahko humor (gledanje humorističnih serij, branje šal, gledanje videosmešnic itn.). Humor pomaga krepiti pozitivne občutke, posledično na situacijo gledamo iz zdrave razdalje.
- Ne pozabite se povezovati z drugimi: v času osamljenosti morda res nimamo oseb, na katere bi se lahko obrnili. Lahko se pa vpišete v različna športna, kulturna ali glasbena društva, ki vam bodo pomagala pri kreativnem izražanju in povezovanju z drugimi.
- Sprejmite, da ne boste prijatelj vseh, kar je v redu: ne moremo se odlično razumeti z vsako osebo, ki jo srečamo. To ni odraz vaše vrednosti ali nevrednosti.
- Prizadevajte si za zdrave odnose: pomembno je, da spoštujete druge in tudi sebe. Če se osredotočate samo na sebe in svoje potrebe, lahko trpi vaš odnos.
Osamljenost je klic k bližini
Povezanost z drugimi je bistvena za naše preživetje. Ob drugih rastemo, se razvijamo in osmišljamo življenje. Zato se tudi zdi, da ni rešitve, ko doživljamo osamljenost. Takrat hrepenimo po odnosu, ki se zdi nedosegljiv. Posledično se okrepi občutek nemoči in brezizhodnosti. Pozabimo pa, da je najpomembnejši odnos s samim s seboj in bližina, ki si jo dajemo sami. Če ne bomo imeli radi sebe, bomo privlačili napačne osebe.
Zato je ključno, da ne igramo vloge žrtve in se zavedamo, da nismo vdani v usodo. V sebi imamo veliko virov moči, ki se jih v najtežjih trenutkih premalo zavedamo.
Vsak dan zato namenite skrbi zase. Pri tem bodite nežni, naklonjeni, kot bi bili s prijateljem, ki potrebuje vašo pomoč. Do drugih znamo biti prijazni a, ko gre za nas, pogosto odreagiramo strogo in s previsokimi merili. Najtežji trenutki nas naučijo nekaj novega, nam pomagajo pri rasti in izboljšanju samega sebe. Vse bo vredu. Varni ste. Minilo bo.
Drago Švajger, mag. ZDŠ, vodja in ustanovitelj centra za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje Uglašeni odnosi
