Boli, ko ne zmoremo. Boli, ko že neštetokrat sami pri sebi ponavljajmo besede, ki bi jih morali izreči, a si jih ne upamo. Naš notranji glas si sicer želi, da bi lahko povedali vse neizrečeno, a ne zmoremo. V mislih si besede ponavljamo, a žal otrpnemo takoj, ko bi morali na glas povedati dobro besedo o sebi ali se postaviti zase. Drugo osebo sicer poslušamo, ko nas daje v nič, a v sebi bijemo bitke še iz časov, ko so nam številni iz našega otroštva govorili: “Bodi tiho, poslušaj!”, “Ne ugovarjaj.”, “Nič ne komentiraj, nimaš dovolj znanja.”, “Ne bodi občutljiv, če ti kdo kaj pove.”. Ko pridemo domov, si sicer govorimo, kako bi se lahko postavili zase, kaj vse bi lahko osebi nasproti sebe povedali, a nismo. Jezni smo nase, na njih, na celoten svet. Komaj zaspimo, ker smo siti tega, da se ne zmoremo postaviti zase. Pa se sprašujemo, če se sploh smemo. Srce nam pravi, da smo dovolj, a um in naša prepričanja trdijo nasprotno. Tako smo leta in leta v borbi, najbolj pravzaprav s seboj.
Tukaj so štirje nasveti za postavitev zdravih meja v tvojih odnosih.
Ali si v stiku s svojo željo? S tem, kako želiš, da drugi ravnajo s tabo?
Kaj sprejemaš in česa ne? Dokler tega ne ugotoviš, se boš težje postavil zase. Dokler se ti zdi, da so drugi vredni več, da so drugi bolj zanimivi, in če neprestano daješ svojo srečo v roke drugih, boš težje postavil zdravo mejo v odnosih. Ko ne živiš svojih želja, to prinese bolečino, zamere, razočaranje... Potrebno se je zavedati sebe in začutite sebe. Večkrat se vprašaj: »Kaj v meni vzbuja neprijetne občutke in kaj je tisto, kar pritiska na mojo rano, ko ne zmorem postaviti meje?«. Če se ne počutiš dobro, zakaj se ne počutiš dobro? Pomembno je, da svoje občutke jemlješ resno, jim daš vrednost in zares začneš delovati v skladu s seboj.
Dovoli si biti ranljiv
Težko se boš postavili zase, če si ne boš dovolil biti ranljiv. Biti ranljiv pomeni, da zmoreš deliti boleči spomin, da izraziš svoje potrebe in čustva, da deliš svoje misli, si dovoliš jokati pred nekom, da dovoliš ljudem, da ti pomagajo, da si iskreni glede svojih strahov, da izraziš svoje potrebe in da se zavedaš, da si vreden. Da si vreden življenja, da te nekdo ceni ter da je v tebi dovolj moči, ki ti pove, da si zaslužiš, da imaš zdrave, ljubeče odnose.
Primer komunikacije: Tina ni mi všeč, da me vsak dan kritiziraš in daješ v nič. (1) Ob tem se počutim ničvredno, neljubljeno, nespoštovano. (2) Želela bi si, da z mano komuniciraš na bolj ljubeč in spoštljiv način. (3)
Oseba nasproti te nikoli ne bo cenila ali razumela, če boš vedno ostal pri prvem koraku, torej pri tem, kjer zgolj poveš, kaj te moti. Izraziti moraš sebe. Svojo bolečino. Torej, zakaj ti ni všeč, da nekdo s tabo grdo ravna? Kako se počutiš, ko te oseba vedno daje v nič? Kako se počutiš, ko ne prideš do besede? Kako se počutiš, ko poveš svoje mnenje in se iz tebe norčujejo?
Ljudje okrog tebe ne morejo vedeti, kako se počutiš, če o tem nikoli zares ne spregovoriš.
Ljubeče komuniciraj
Na tebi je, kako boš izrazil sebe, svoje potrebe in občutke. Ko se soočaš s težavami oziroma odnosi, ki ti jemljejo energijo ali te potiskajo navzdol, je pomembno, da znaš to ubesediti. V odnose vstopamo z različnimi izkušnjami iz preteklosti in s težkimi nahrbtniki. Včasih znamo težki nahrbtnik izprazniti, včasih teže niti prepoznamo ne. Za vsakega izmed nas pride trenutek, ko se je z lastno težo nahrbtnika primoram soočiti. In tedaj komunikacija, s katero izraziš sebe, še kako pride prav. Komunikacija z »jaz stavki« je komunikacija, s katero boš ljubeče izrazil sebe.
Sestavljena iz treh delov:
- Osebi nasproti sebe povej, kaj te obremenjuje, kaj te moti (dejanje, situacija, odnos…).
- V drugem delu nasloviš, kako se v tej situaciji počutiš, ob tem bodi čim bolj iskren do sebe. Ubesedi vse, kar ti pritiska na rano.
- Zatem pa povej še, kaj si želiš.
Ne umikaj se
Življenje te uči sprejemati izzive, spuščati navezanost, preteklost in dnevno obračati nove liste v svoji knjigi življenja. Velikokrat točno veš, kaj počneš narobe, in ti ponavljajočega vzorca nikakor ne uspe preseči. Predaš se in obupaš. Umik je odlična strategija, da se nikoli ne naučiš postaviti zase. Umakneš se, ko ne zmoreš. Umakneš se, ko je pretežko. Umakneš se, ko boli. Umakneš se, ko drugemu daješ vrednost, nase pa pozabiš. Umakneš se, ko ne najdeš izhoda, rešitve.
Sicer zaspiš, a solze, ki polzijo po tvojih licih, so dovolj zgovorne, da se zaveš, da nisi srečen v takšni vlogi, ki si si jo pravzaprav dodelil sam. Dokler boš sam sebe podcenjeval, se umikal, skrival, obsojal; do takrat boš vedno živel v senci drugih. Zato se ne umikaj, premakni in sooči se!
Besede, pretekle izkušnje so tiste, ki nas velikokrat ovirajo, da bi se postavili zase, a sleherni izmed nas ima to moč, da se s seboj spet poveže in naredi korak. Zase. S tem, ko prepoznaš sebe, daješ sebi veljavo. In ko boš bolj sproščen, ko boš v stiku s seboj, takrat se boš tudi lažje postavil zase.
Zaupam. Daj še ti!
Avtorica: Amadea Gomboc, mag. psih.
