
Načini, ki pomagajo otroku skozi proces ločitve staršev
- Pomagajte otroku obvladovati čustva. Dovolite, da spregovori tako o negativnih kot o pozitivnih čustvih in bodite njegova močna opora.
- Poskušajte otroka razumeti iz njegove perspektive in mu olajšajte stisko, ki jo doživlja.
- Vključite otroka v odločanje. Tako se bo čutil slišanega, upoštevanega in bo imel občutek varnosti.
- Večkrat si vzemite čas za pogovor z otrokom. Tako bo lahko ubesedil vse, kar doživlja, misli in čuti, stiske pa ne bo tlačil vase. To bo tudi pripomoglo k njegovemu občutku nadzora.
- Ne podcenjujte čustev otroka. Vsa čustva so pomembna in otrok potrebuje razumevanje.
- Pomagajte otroku ubesediti, kar čuti, saj zaradi šoka niti sam ne ve, kaj doživlja.
- Bodite zelo jasni in mu povejte, da ni kriv za ločitev. S tem ga razbremenite krivde.
- Jasno povejte otroku, da z ločitvijo ne izgublja staršev in da mu bosta oba vedno na voljo.
- Zagotovite mu občutek ljubezni, varnosti in stabilnosti. To je otrokov vir duševnega in fizičnega zdravja.
- Ohranjajte vsakodnevno rutino in hobije otroka ter ga podpirajte pri uresničevanju ciljev in želja.
- Ne govorite otroku negativno o drugem staršu in ga ne spodbujajte, da bi imel enega starša raje kot drugega. Otrok potrebuje oba starša.
- Povejte otroku, da čustvena stiska ni znak šibkosti, ter poiščite podporo strokovnjaka za duševno zdravje, če je to potrebno.
KAKO NUDITI PRIMERNO PODPORO GLEDE NA STAROST OTROKA
Ne glede na otrokovo starost je zanj ločitev šok. Mnogi starši razmišljajo, da bi bil za ločitev boljši čas, če bi bil otrok starejši, morda najstnik, mladostnik ali srednješolec. V resnici pa popolne starosti ni. Ne glede na starost je otrok ob ločitvi staršev čustveno pretresen, zmeden, vznemirjen in ga je strah, da z ločitvijo izgublja starše. Zato je pomembno vedeti, kako mu pomagati glede na njegovo starost.
Šoloobvezni otroci (od 6 do 11 let)
Otrok v tej starosti razume, da ločitev pomeni izgubo starša. Zato čuti intenzivna čustva, ki ga preplavljajo, in ne zmore razumeti spremembe, ki jo ločitev prinaša.
Povejte otroku, da z ločitvijo ne izgublja staršev. Spodbujajte ga k izražanju čustev in občutkov, da se ne zapre vase ali postane agresiven. Pokažite zanimanje za vse njegove interesne dejavnosti, da se bo počutil vključenega, ljubljenega in povezanega s staršema. Povejte mu, da sta mu oba vedno na voljo.
Čas mladostništva
Najstništvo je že samo po sebi obdobje iskanja samega sebe, čustvenega viharja in iskanje trdne samozavesti. Ločitev starša lahko mladostnik sprejme zelo osebno in občuti val negativnih občutij (krivda, jeza, obup, občutek nesmisla, močna jeza, bes, žalost, razočaranje in podobno). Posledice tega so lahko depresija, samopoškodovalno in agresivno vedenje, reševanje negativnih čustev z alkoholom in prepovedanimi substancami, samomorilne misli, vedenjske težave, motnje spanja, slabšanje šolskega uspeha, upad zanimanja za interesne dejavnosti in podobno.
Vzemite si čas za otroka, to mu daje občutek sprejemanja in varnosti. Dovolite mu, da izrazi čustva, ki jih tudi sprejmite. Potrudite se razumeti svojega mladostnika in ga jemljite resno ter mu stojte ob strani. Nikoli ga ne vključujte v partnerske konflikte ter ne rešujte konfliktov prek njega. Zanimajte se zanj in za njegovo življenje; s tem boste krepili njegov občutek samovrednosti, stabilnosti in zaupanja vase.
ZA OTROKA JE BOLJŠA DOBRO IZPELJANA LOČITEV KOT SLABA ZAKONSKA ZVEZA STARŠEV
Za starše je ločitev težka odločitev. Obema prinese veliko bolečine, osebne frustracije in posledic na različnih področjih. Prav zato, četudi je partnerski odnos slab in nefunkcionalen, raje ohranjata zvezo. Otroku namreč ne želita povzročati stresa in bolečine, ki ju prinaša ločitev. Vendar pa statistika in raziskave potrjujejo, da je za otroka mnogo bolje, če starša končata partnerski odnos in se ločita na način, ki bo varen in primeren za otroka ter zanju. Če starša vztrajata v konfliktnem partnerskem odnosu in je otrok tega deležen vsakodnevo ali pogosto, ima to lahko zanj dolgoročne negativne posledice, čeprav do ločitve ni prišlo in še naprej živijo skupaj kot družina.
SREČEN STARŠ, SREČEN OTROK
Starša ob ločitvi pogosto občutita krivdo, ker je njun odnos propadel. Skrbi ju, kako bo to vplivalo na njunega otroka oziroma otroke. Vendar pa starš, ki je v sebi zadovoljen in skrbi zase, lahko najbolje poskrbi za svoje otroke in jim nudi podporo. Ločitev je kljub stresu lahko pomembna izkušnja osebnostne rasti odraslih. In pomembno je, da to razumete. Prav tako je pomembno, da pri tem poskrbite tudi zase in zadovoljevanje lastnih potreb, saj s tem krepite svoj občutek zaupanja, varnosti in moči. Tako boste lahko otrokom najboljša opora (vir zaupanja, miru in ljubezni), kar vas bo še bolj povezalo. Na ta način bo tudi otrok prejel izkušnjo, da v življenjskih preizkušnjah vedno obstajajo rešitev, podpora, ljubezen in zaupanje.
Pripravil: Drago Švajger, mag. ZDT, psihoterapevt, ustanovitelj in strokovni vodja Uglašeni odnosi, center za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje